V skladu z mnogimi tradicijami - staro-grška, budizem, taoizem, joga – dihanje ne govori samo o zraku, temveč o duši, vzdušju, gibanju energije, počutju, kakovosti življenja, usklajenosti z naravo, o etiki kot predihanih odločitvah, o povezanosti in usklajenosti z vesoljem, o skritih in nezavednih močeh, o porajanju in minevanju ter o duhu, duhu časa in duhu miru, o trenutku in o večnosti.
Dihanje, hočeš nočeš, se te vedno dotakne na vseh ravneh bivanja.
Kisik, ogljikov dioksid, dušik ... vsem je jasno, da gre pri dihanju za izmenjavo plinov, ki v naših telesih omogočajo atomske reakcije. Ampak atmosfera, v kateri se nahaja ta zrak, ki ga dihamo, ni zgolj zrak v smislu kemijskih elementov.
Že po izvoru besed je atmosfera zelo zanimiv in globok pojav.
V Sanskritu beseda »atman/atma« pomeni esenco, bit, dih, dušo. Atman je eden od središčnih pojmov v Upanišadah in pomeni to, znotraj česar se vse nahaja in je onkraj možnosti opisa. Atman je vse, je eno, ki še ni razdeljeno, ki še ni polarizirano. Atman je vseprisotna zavest, ki se kaže kot potencial vsega in se utelešena lahko tudi manifestira.
No, ni naključje, da v nemškem jeziku atmen pomeni dihati.
Drugi del besede atmosfera pa izhaja iz grške besede – sphaira, ki označuje kroglo. Torej gre za prostor, v katerem se nahaja dih.
Atmosfera je torej kozmična stvarnost, v kateri se nahaja ves, dih, ki nam je na razpolago, vse, kar je in vse, kar je v potencialu.
Po fraktalnem principu in logiki človeškega bitja kot holona pa lahko to prevedemo tudi na osebno raven. Z dihanjem dosegamo vse, kar je v našem življenju in vse, kar je v potencialu. Tako si skozi dihanje ustvarjamo svojo lastno življenjsko atmosfero in v tem duhu naše telo ni zgolj materija kot nasprotje duha, temveč je del makrokozmičnega prostora, ki se pojavlja ob součinkovanju praelementov – zrak, voda, zemlja in ogenj.
Morda se zdi komu to odveč, vendar je za izvajanje uspešne dihalne terapije, ki služi tako spodbujanju mehanizmov samozdravljenja kot tudi poglabljanju in širjenju zavestnosti bivanja, tako razumevanje ključno. Kajti skozi odnos, ki ga stranka vzpostavi z osebo, ki ji pomaga pri dihalni terapiji, se ustvarja skupna atmosfera in s tem (v slovenskem jeziku zelo povedno) vz-dušje. Dejansko se preko dihanja stikata duši, kar lahko terapevt zazna na subtilni, predverbalni, predreflektivni limbični ravni in se s tem intimno poveže s stranko. Gre dejansko za to, da dihata (atman) v skupni krogli (sferi).
Mnoge antične tradicije učijo, da je dih pot do razsvetljenja, pot, ki nas vodi k pra-izvoru življenja in da je dih nit, s katero smo subtilno vpeti med nebo in zemljo, med svetlobo in temo, med duha (atman) in materijo.
In ta dih, tako lepo zapiše A. Tomatis, se na biološki ravni imenuje Življenje, na čustveni Ljubezen, na mentalni Zavest in na teološki Bog. Največja umetnost dihanja pa je vse to sprejeti in dojeti skupaj kot eno.
Integralno dihanje je dihanje, pri katerem ozaveščamo in dopuščamo, da se vse dimenzije diha utelesijo in razigrajo.
Tvoj dih je tvoja atmosfera, je tvoj svet. Razsvetli se!
Comments